Ideje 30 let kasneje

CD z izvirnimi posnetki dvojne plošče, ki je postala prva te vrste pri nas, prodana v nakladi več kot 100.000 izvodov. Šest na novo posnetih skladb znanih sodobnih izvajalcev krasi »Ideje 30 let kasneje«.

Vedno se nam dozdeva, da živimo v težkih časih. Skoraj ne pomnim, da bi se kdo pomotoma nasmehnil in ubesedil misel: »To so dobri časi in vesel sem da živim ravno zdaj«. Vedno znova se gode slabe stvari dobrim ljudem in le s težavo najdemo svetle točke obdobja v katerem se nahajamo.

Leto 1981 je bilo eno takih v katerem se je zaključila saga z ameriškimi ujetniki v Iranu na začetku leta, nadaljevalo z poizkusom atentatov na Ronalda Reagana in Papeža Janeza Pavla II. Malce kasneje pa je Muslimanskim bratom poizkus povsem uspel in Anvarja Al Sadata so kaznovali za njegove pogovore z Izraelom. Na začetku junija smo izvedeli za neko novo bolezen kalifornijskih homoseksualcev, ki smo jo kasneje poimenovali AIDS, na koncu istega meseca, pa se je otrokom v Međugorju prikazala Marija. Slovenci smo doživeli največjo letalsko nesrečo vseh časov, ko se je JAT- ovo letalo zaletelo v goro pred Ajacciom in tega 1. decembra ni nihče na avionu preživel nesreče.

Bilo je tudi navidezno nekaj prijetnih dogodkov, ki pa so se kasneje izkazali za ponesrečene poizkuse. Tu mislim na vstop Grčije v Evropsko skupnost, ki bo kot kaže zaradi nje tudi izkrvavela in poroka Princa Charlesa in njegove tragične Diane.

Glasbeno je pogled lepši, saj sta septembra tega leta Simon & Garfunkel ponovno združila moči in v newyorški Central park privabila polmilijonsko množico, Rolling Stones pa so začeli s turnejo ob novi (takrat še samo vinilni plošči) Tattoo you.

Ob koncu leta 1981, ki so ga zaznamovali nič kaj prijetni dogodki, pa smo Slovenci dobili nekaj po čemer si ga je marsikdo zapomnil po dobrem. Na vinil in kaseto so bila vtisnjena junijska snemanja Andreja Šifrerja in njegovih angleških prijateljev. Med nas so vstopile »IDEJE IZPOD ODEJE«.

Danes ugotavljamo, da je bil to prvi vrhunec v glasbenem delovanju avtorja in pevca iz Stražišča pri Kranju. Dvojna plošča, na kateri je bilo za takrat ogromno število pesmi ( 22), je predstavila pahljačo pesmi in besedil, kakršnih slovenski glasbeni prostor ni poznal. Strani vinilne plošče so bile razdeljene na štiri strani, katere avtor ni poimenoval dolgočasno, kot je bilo to v navadi tistega časa A,B,C,D, pač pa je strani naslovil : vzhodna, zahodna, severna, južna. Podrobnost, ki ni ušla tistim, ki so kupili in pregledali ploščo. Šifrerjeve IDEJE IZPOD ODEJE so znorele takratne množice in prisilile ZKP RTV Ljubljana (založba) v nekaj ponatisov. Ti so trajali takrat tudi par mesecev, vendar tudi ko je plošča za nekaj tednov pošla, so naslednjo pošiljko ljudje še prej razgrabili. Tistega novembra in decembra je veliko novoletnih daril nosilo ime IDEJE IZPOD ODEJE.

Pesmi kot so: Lepa dekleta ljubijo barabe, Majhni psi, Gorska roža, Vse manj je dobrih gostiln, Martinov lulček, Ko zvonovi zapojo, Oče, To se govori (med ljudmi), so postale del slovenskega vsakdana. Ker so nosile sporočila, ki so bila blizu sleherniku tistega časa, so se prelevile v himne tiste generacije. Danes skoraj ne najdeš glasbenika iz rockovskega ali popularnega podnebja, ki bi ne poznali Andrejeve zapuščine izpred tridesetih let, pa da nanje ne bi naredila vtisa, saj so bili v glavnem takrat še kratkohlačneži a njihov spomin je ta dogodek zabeležil.

Včasih so bile velike vinilne plošče imenovane LPji (Long Play) prave slikarske in oblikovalske galerije in ko si kupil si ploščo, si najprej do potankosti prebral, pregledal in naštudiral ovitek. Na njem so bili podatki o glasbenikih, ki so dali svoje nadarjenosti glasbi na plošči, imena studijev, kjer so se posnetki snemali in nato mešali ali v žargonu miksali. Na ovitkih so bila natisnjena besedila in ko se je igla gramofonske ročice spustila na črno vinilno podlago smo v pobožni tišini spremljali zvoke, ki so prihajali iz bolj ali manj kakovostnih zvočnikov. O tem smo se naslednje dni pogovarjali s glasbeno bratovščino in prebirali v časopisih ocene plošč. Bilo je obdobje, ki ga ne bo nikoli več.

Zato se mi kar smijijo današnji mladi poslušalci popularne glasbene kulture, ki so za vse to prikrajšani in po bližnjici oddrvijo na iTunes in si »tankajo« komade na svoj telefon, ki potem v slabi reprodukciji ponuja neke užitke, na katere pred tridesetimi leti nihče ne bi pristal.

Če se vrnemo k takratnemu Andreju Šifrerju, ki je bil na višku svojih (ne le glasbenih) moči in štel sladkih 29 let, je vsebina pesmi razkrila širino njegovega razmišljanja. Nekatere iz te kopice nikoli niso doživele pozornosti kot jim gre, saj so se izgubile pod navalom uspešnic iz tega obširnega opusa. Čeprav je nekaj čudovitega, ko avtorju uspe pesem, ki jo preigrava in prepeva cela domovina, pa se nekaterim godi krivica. Na tej zbirki so tudi pesmi »Mar naj zato znorim?«, »Podajam roke« in predvsem »Romanje«, ki niso nikoli doživele razcveta, ki jim pripada.

Ena od štirih strani plošče je povsem namenjena koncertnim posnetkom Šifrerjevih že objavljenih pesmi (Vse manj je dobrih gostil'n, Oče) in ljudsko-zabavnih miniatur, s katerimi Šifrer pokaže svojo veselo, žurersko plat, ki ga je nedvomno kot takega tudi vmestila v slovensko zavest, saj ob njem ljudje prepoznajo sorodno dušo in se ob njem dobro počutijo. Večino teh »za(je)bavnic« je prebral v knjižici »Klinček lesnikov«, v zbirki, ki je slovensko ljudsko zapuščino zasledovala iz njene spolno-erotične plati. Andrej je imel pač rad žgečkljivost, kar mu nekateri iz naše doline Šentflorjanske niso nikoli oprostili. To svojo značajsko potezo je avtor negoval še daleč v prihodnost in bil večino časa zaradi tega nerazumljen. Splet dvaindvajsetih komadov zaključi »Martinov lulček«, ki je bil razvpit še preden je prišel na nosilce zvoka. Sprva le izkaz in izraz očetovega navdušenja nad rojstvom sina, je ob prepetih nočeh postalo nekaj kar danes poznamo kot otroško himno.

Iz nekaterih pesmi pa zadiši celo njegov odpor proti takratnemu družbenemu ustroju (Ljudi je strah), odgovornost do svojih dveh komaj rojenih otrok (Podajam roke), njegovo spogledovanje s poezijo (Ideje izpod odeje) in olepševanje temnih in nezakonitih plati življenja (Uspavanka). Prav te pesmi so ostale več ali manj skrite, morda pa je zanimivo, da v današnji raperski srenji pesem »Ego« zaradi svojega »ska« nastavka še vedno velja kot kultna pesem.

IDEJE TRIDESET LET KASNEJE ni le priznanje avtorju in pevcu Andreju Šifrerju, zdi se da gre za ponovno prepoznavanje njegove zapuščine. Tisti, ki so se po treh desetletjih odločili, da vdihnejo novo življenje že posvojenim komadom, v prvi vrsti gojijo spoštovanje do Šifrerja kot avtorja. Brez tega ne gre. Res pa je, da je stvarjenje novega designa na znano okostje izziv, ki si ga vsak ne upa sprejeti, kajti tega ne moreš narediti z levo roko, ker bi bilo to takoj očitno. Ob tebi so tudi drugi, ki počno podobno stvar in na koncu bo zelo jasno kdo se je upravičeno lotil posla in kdo ne.

Andrej se pojavi v malodane vseh na novo predelanih komadih vsaj tolikokolikor se je Alfred Hitchock pojavljal v svojih filmih. Iznenada, maloin le za okus. Zelo jasno je, da s tem zaznamuje svoj teritorij.
Le v pesmi »LEPA DEKLETA LJUBIJO BARABE«, v kateri ga je Jan Plestenjakpovabil v čisto pravi duet, je Andrejeva prisotnost še najbolj opazna.Himno alfa samcev, ki se radi sprehajajo po robu zakona sta fanta podala na svež in izviren, predvsem pa hitrejši način. Na Janov predlog sta spremenila strukturo komada in vdihnila znani pesmi dokončno nesmrtnost. Zvočno podobo je krojil in sešil Martin Štibernik.

»KO ZVONOVI ZAPOJO«, ki jo pojejo finalisti letošnjega izbora »Slovenija ima talent«, s sopranistko Julijo Kramar na čelu, so v predelavi Boštjana Grabnarja dali praznično svežino in resnobno pesem ovili v božični škrlat in srednji del prepustili duetu Julije in Andreja. To Šifrerjevo delo je že doživelo neka izvajalskih ponovitev med katerimi je najbolj znana priredba Patrika Grebla za skupino »Eroica«.
Edini, ki so se lotili pesmi, ki ob izidu pred tridesetimi leti ni na prvo žogo osvojila Slovencev, je skupina TABU. Poiskali so eno bolj rockerskih postavitev na »Idejah« in jo zapeljali v njim svojstveno smer, ki ne dopušča nobenega doma o tem, čigav zvok poslušamo. To so Tabu in za vse ostale je njihova domena – tabu. Nekaj sprememb v harmonskem postopu in pripovedovalno podajanje njihove simpatične Tine Marinšek je naredilo svoje. Pesem »ROMANJE« je doživela novo rojstvo v kitarskem tornadu in pripoveduje o nočnih pticah, ki imajo gnezda v najdlje odprtih nočnih lokalih, pa če tudi je to na Železniški postaji. Žare Pak je prispeval svojo terapijo Tabujem, kot tudi naslednji presenetljivi priredbi.

Kar usta nam je odprlo, ko smo izvedeli kdo bo izvedel pesem »MARTINOV LULČEK«. Jurij Zrnec in Lado Bizovičar sta nepričakovan, a brez trohice dvoma najboljši izbor za hudomušno pesmico, ki se je gradila na Andrejevih poteh od šanka do šanka in vsakodnevnih novostih, ki jih staršem podarjajo prvorojenci. Jurij je tudi sam pravkar drugič postal očka, Lado pa navdušuje slovenske mase s predstavo »Fotr«. Kje lahko dobiš boljši par za Martinov 3-centimeterski moški podaljšek. Fanta sta duhovita in presenetljivo ali pa ne - izjemna pevca. Andrej doda nekaj harmonij in odpoje svoj refrenček, vendar ga Jurij in Lado kmalu prestrežeta: »Ma, tih bod' fot'r«.

V zboru, ki na koncu spremlja oba glavna nastopajoča s svojimi prijatelji (fantje) Bar-in-ton in prijateljicami Merilynkami svoje glasove dodajajo med drugimi tudi Martin Šifrer, njegova sestrica Eva in Andrejeva Tanja.

Kaj narediti s pesmijo »VSE MANJ JE DOBRIH GOSTILN'« da jo približaš današnjemu času, a vseeno ohraniš njen kultni status. Vsi se zavedamo, da vstopiti v ta komad in ga na silo premetati, se preprosto ne da. Spet je bil Žare Pak toliko pogumen, če že ne predrzen, a se je izplačalo. V kar spodoben »techno« ritem je porinil komad in izbral izvajalko. ALYA je sproščeno zapela v 4/4 četrtinskem taktu, čeprav je original v obliki angleškega valčka. Punca se je dobro znašla in čeprav to ni ravno njen bazen, krasno odplavala skozi »Gostilne«. Prav presenetljivo je, kako humano in žurersko izpade pesem v drugi polovici s pomočjo Bar-in-tona in Merilynkami, ki so dodali »ozračje in pridih človečnosti«. Smelo in veselo.

TO SE GOVORI (MED LJUDMI) je predelal Trkaj. The »Slo-Raper« nr. 1 je uporabil le Andrejev naslov in njegov (na novo posnet) vokal. Trkaj pred nas preprosto postavi ogledalo in pravi: »Poglejte se, takšni ste!« Šifrer v hip hopu? Presenetite se, ker stvar deluje.

Želim si, da bi na novi CD »IDEJE 30 LET KASNEJE« uvrstili tudi rapersko predelavo pesmi »EGO«, ki sta jo tako uspešno izvedla Murat & Jose pred 5-imi leti. Popestrila bi ta čudovit šopek idej
Pred izidom je torej vseh starih 22 skladb z originalne dvojne plošče in najmanj šest dodanih sladkorčkov, ki vam bodo sladili najmanj zadnje dni leta.

Originalna dvojna plošča in dve kaseti »IDEJE IZPOD ODEJE« je prva plošča slovenske popularne glasbe, ki je bila prodana v več kot 100.000 izvodih in je zanjo Andrej dobil platinasto priznanje, ki še danes krasi njegovo dnevno sobo. Nekatere stvari so večne tudi v minljivosti.

Damjan Bitenc